Naravni rezervat Škocjanski zatok

Naravni rezervat Škocjanski zatok je največje slovensko brakično (polslano) mokrišče, ugnezdeno v urbanem okolju, kjer narava uspeva poleg človeka. Kljub svoji skromni velikosti ponuja ta rezervat bogato biotsko raznovrstnost, ki se ponaša z redkimi živalskimi in rastlinskimi vrstami v svoji brakični laguni, vključno z edinstvenimi halofiti, ki jih najdemo samo tukaj in na izbranih območjih v bližini.

Kamarški konji živijo prosto v naravi v močvirjih ob izlivu reke Rone v Franciji. Pasma je zelo stara in se je z naravno selekcijo prilagodila življenju v močvirju. V zgodnjih devetdesetih letih so jih iz Francije prinesli v naravni rezervat ustja reke Soče v Italijo, od koder smo jih prenesli v Škocjanski zatok.

Polzaprt sistem sladke in slane vode

Škocjanski zatok je polzaprt sistem sladke in slane vode – plitva laguna, ki iz nekoliko globjega centralnega dela postopoma prehaja v območja muljastih tal, ki jih imenujemo tudi poloji. To so slana tla, na katerih lahko uspevajo le slanuše, te pa se združujejo v posebne rastlinske združbe.

Raj za številne živali in rastline

Škocjanski zatok je zaradi pestrega prepleta polslanih in sladkovodnih življenjskih okolij raj za številne živalske in rastlinske vrste. Območje je posebej pomembno zaradi velike pestrosti ptic. Ornitologi so od leta 2000 do danes na 122,7 hektarjev velikem zavarovanem območju Škocjanskega zatoka našteli kar 266 različnih vrst ptic.

Območje je zelo zanimivo zaradi velike pestrosti ptic.

Seveda se različne vrste ptic v rezervatu pojavljajo na različne načine in ob različnem času. Nekatere tukaj gnezdijo, druge prezimujejo, tretje pa se le za kratek čas ustavijo in počivajo na selitvi. Med varstveno pomembnejše vrste prištevamo predvsem tiste, ki na območju rezervata gnezdijo. Število le-teh se iz leta v leto spreminja, do sedaj pa so zabeležili 50 različnih vrst gnezdilk. Brakična laguna je pomembno gnezdišče navadnih in malih čiger, ki na blatnih otočkih tvorijo mešane kolonije. Isti življenjski prostor si delijo tudi številni gnezdeči pari polojnikov, rdečenogih martincev in malih deževnikov. V zadnjih letih je laguno ponovno naselil beločeli deževnik, ki v Sloveniji velja za zelo redkega gnezdilca. Ravno tako je zanimiva prisotnost nekaj parov sabljark.

Obiščite Škocjanski zatok za poglobljeno izkušnjo sredozemskih mokrišč in se iz prve roke prepričajte o harmoničnem sožitju narave in človeštva.

To je več kot 60 % v Sloveniji opazovanih ptic, ki so tu svoj dom našle po obnovi naravnega rezervata in njegovem skrbno načrtovanem upravljanju. Zaradi izjemno pozitivnega vpliva na porast biotske pestrosti naravnega rezervata štejemo njegovo obnovo med največje zgodbe o uspehu modernega varstva narave pri nas.